Poznavanje jezikov ni koristno le za bogatejši življenjepis in lažje potovanje v tuje države. Vpliva namreč tudi na razvoj možganov in spomin ter celo izboljša znanje maternega jezika. Ko morate hitro preklapljati med dvema jezikoma, preklapljate med dvema ločenima sistemoma. Posamezniki, ki se v takih situacijah znajdejo pogosteje, se znajo prepustiti toku in lahko sčasoma opravljajo več stvari hkrati, ne da bi pri tem izgubili osredotočenost na glavno stvar. Mnogi učitelji in profesorji možgane primerjajo z mišicami, ki se z vadbo utrdijo in izboljšajo. Z učenjem jezika na podoben način trenirate svoje možgane, saj vsako učenje jezika vključuje pomnjenje besedišča in utrjevanje pravil. S spoznavanjem in pomnjenjem seznamov ali zaporedij pa se izboljšuje tudi spomin, zato si poligloti bolje zapomnijo nakupovalne sezname, imena in navodila kot tisti, ki govorijo le en jezik.

Posamezniki, ki znajo več jezikov, so pogosto natančnejši, odlikuje pa jih tudi zmožnost ločevanja informacij na bolj in manj pomembne. Znanje jezika je mogoče izboljšati z branjem časopisov ali knjig v tujem jeziku, s čimer se hkrati izboljšuje tudi zmožnost ločevanja informacij na koristne in zavajajoče.

Dobro poznavanje maternega jezika

Učenje vsakega novega jezika poteka sistemsko, ne glede na to, ali se učite v jezikovni šoli ali samostojno z uporabo učbenikov in drugih priročnikov. S spoznavanjem novega sistema tega hkrati povezujete s sistemom že znanega jezika, zaradi česar podzavestno ali zavestno primerjate oba skupaj in se učite jezikovnega ustroja ter sestavljanja besed v stavke v obeh jezikih hkrati.

Za konec lahko rečemo, da so znanstvene raziskave pokazale, da učenje in znanje več kot enega jezika izboljšujeta posameznikove kognitivne sposobnosti. Prednosti, ki jih prinašata poznavanje in uporaba več jezikov hkrati, se najbolje razvijejo pri mladostnikih, ki so dovzetnejši za učenje jezikov in lahko zato hitreje usvojijo tuj jezik. To pa ne pomeni, da se enake kognitivne sposobnosti ne morejo razviti tudi pri odraslih.

V dobi globalizacije in tehnološkega razvoja je strojno prevajanje nujno potrebno. Nekateri od njih lahko danes z enim samim klikom prevedejo navodila, esej, a vprašanje je, ali je to res prihodnost, ki nam bo prinesla napredek v jeziku in zagotovila ustrezen prevod glede na uporabo ciljnega besedila in sobesedilo izvirnika.

Mnogi, ki z jezikom pri vsakodnevnem delu nimajo veliko opraviti, so mnenja, da za prav vsako besedo v slovenščini, angleščini, nemščini, španščini, italijanščini, mandarinščini in drugimi jeziki, obstaja ena sama ustreznica, ne glede na sobesedilo. Seveda pa prevajalci in vsi drugi, ki so v nenehnem stiku z jezikom, vedo, da temu ni tako.

Dober prevod prepoznamo po tem, da se besedilo bere tekoče tudi v jeziku, v katerega je prevedeno, to pa pomeni, da moramo biti med prevajanjem zelo ustvarjalni ter vztrajni, da poskrbimo za ustrezen besedni red in pritegnemo bralce, ne da bi pri tem spremenili pomen. Pri prevajanju je predvsem pomembno, da prevod ohrani pomen v izvornem jeziku. Le človek v vlogi prevajalca se lahko zaveda kulturne občutljivosti, pozna jezik kot sistem in prepozna intonacijo besedila, česar strojni spletni prevajalniki nikakor ne zmorejo.

Trenutno najpriljubljenejši in najpogosteje uporabljen je Google Translate, njegova največja prednost pa je brezplačna uporaba. Spletni prevajalnik samodejno zazna jezik, iz katerega prevajate, in omogoča prevod besedila v ciljni jezik z enim samim klikom. Žal pa ta prevajalnik še vedno ni na voljo v vseh jezikih, poleg tega pa pravilno večinoma prevaja le posamezne besede in ne celih stavkov, zato se vsebina in smisel prvotnega besedila ob uporabi spletnega prevajalnika pogosto izgubita.

Prevajalska podjetja so dražja od spletnih prevajalnikov, a za svoje delo upravičeno potrebujejo več časa, njihovi usposobljeni prevajalci pa analizirajo prav vsako frazo in besedno zvezo ter zanje zagotovijo najustreznejši prevod glede na uporabnost in sobesedilo izvirnika. Poleg tega so prevajalci pogosto specializirani za posamezna strokovna področja, kar pomeni, da imajo poglobljeno znanje o zadevni terminologiji, zato lahko strukturirajo smiseln prevod, ki v ciljnem jeziku zveni naravno.

Strojno prevajanje ima svoje prednosti, saj so tovrstni prevajalniki hitri in brezplačni, in zahtevajo kvalitetnega prevajalca, lingvista, komparativista, lektorja itd…